Oklevanje pred cepljenjem, zdravstvena pismenost in zaupanje v znanost

Kirbiš, A., Branilović, S., Vrdelja, M., & Lamot, M. (2026). Psychometric properties of the European health literacy survey questionnaire short-short form (HLS-EU-Q6) among Slovenian youth, adults, and older adults. BMC Public Health, 26, 3052.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=3.360) je HLS-EU-Q6 pokazal zadovoljivo zanesljivost v vseh starostnih skupinah, vendar se je enofaktorska struktura bolje prilegala starejšim kot mladim in odraslim; štiri postavke so delovale različno glede na starost.

Kirbiš, A. & Branilović, S. (2026). Perceived ideological polarization, trust in science and healthcare, and COVID-19 vaccination intention: A four-wave cross-lagged mediation panel analysis. Social Science & Medicine.

Ključna ugotovitev: V štirivalovnem slovenskem panelu (N=488) z navzkrižno zamaknjenim modelom z naključnimi presečišči zaznana ideološka polarizacija ni imela znotrajosebnega vzročnega učinka na poznejše zaupanje ali namero za cepljenje; medosebne razlike v zaupanju v znanost in zdravstvo so napovedovale namero za cepljenje proti covidu-19.

Lamot, M., Kirbiš, A., & Kerman, K. (2026). Are individuals with persistently high conspiracy mentality also persistently vaccine-hesitant? Findings from a three-wave panel study. Social Science & Medicine.

Ključna ugotovitev: V trivalovnem slovenskem panelu (N=574) sta bila zarotniška miselnost in oklevanje pred cepljenjem stabilni, povezani dispoziciji, ne pa vzroka druga druge v štirih mesecih; povezovalo ju je manjše zaupanje v znanost.

Lamot, M. & Kirbiš, A. (2024). Multilevel analysis of COVID-19 vaccination intention: The moderating role of economic and cultural country characteristics. European Journal of Public Health.

Ključna ugotovitev: V 26 evropskih državah (ESS, 10. krog, N≈51.000) sta institucionalno zaupanje in zadovoljstvo z zdravstvom močneje napovedovala namero za cepljenje proti covidu-19 v manj koruptivnih, razvitejših državah, zarotniška prepričanja pa so imela močnejše negativne učinke v bolj koruptivnih in kolektivističnih državah.

Lubej, M. & Kirbiš, A. (2025). Why does health literacy matter, and for whom? Explaining the differentiating impact of health literacy on vaccine attitudes. Frontiers in Psychology.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=3.360) je zdravstvena pismenost krepila pozitivna stališča do cepljenja neposredno in prek zmanjšanja verovanja v mite o cepivih; učinki so bili močnejši pri zdravstveno izobraženih osebah.

Kirbiš, A. (2022). The impact of cultural capital on vaccine attitudes among the Slovenian public. Vaccines.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=661) je udeležba v elitnih kulturnih dejavnostih napovedovala pozitivnejša stališča do cepljenja, formalna izobrazba pa ni imela učinka.

Vrdelja, M., Branilović, S., Lamot, M., & Kirbiš, A. (2026). Evaluating the psychometric properties of the 7C vaccination readiness scale: Evidence from Slovenia. Slovenian Journal of Public Health.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=1.350) je bil splošni dejavnik pripravljenosti na cepljenje najmočnejši napovednik namere za cepljenje; lestvica 7C je pojasnila več variance namere kot lestvica 5C.

Lamot, M. & Kirbiš, A. (2025). Seasonal influenza vaccination uptake among health and medical college students: A discrete choice experiment. Human Vaccines & Immunotherapeutics.

Ključna ugotovitev: V eksperimentu diskretne izbire med slovenskimi študenti medicine in zdravstva (N=239) sta bila večja učinkovitost cepiva in manj stranskih učinkov najmočnejša dejavnika izbire cepljenja proti gripi.

Lamot, M., Kerman, K., & Kirbiš, A. (2024). Ideological differences in COVID-19 vaccine intention: The effects of trust in the healthcare system, in complementary and alternative medicine, and perceived threat from the disease. Frontiers in Psychology.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=858) so levo usmerjeni izražali večjo namero za cepljenje proti covidu-19, kar sta pojasnjevala večje zaupanje v zdravstvo in manjše zanašanje na komplementarno medicino.

Lamot, M. & Kirbiš, A. (2024). The validity and reliability of the Slovenian version of the health literacy questionnaire short-form (HLS-EU-Q16) among adults and older adults. Frontiers in Public Health.

Ključna ugotovitev: Slovenski vprašalnik zdravstvene pismenosti HLS-EU-Q16 je pokazal ustrezno veljavnost in zanesljivost pri odraslih (N=2.327) in starejših (N=876).

Lamot, M., Kirbiš, A., & Vrdelja, M. (2024). Exploring the inherent heterogeneity of vaccine hesitancy: A study of a childhood-vaccine-hesitant population. Vaccines.

Ključna ugotovitev: Analiza latentnih profilov pri Slovencih, ki oklevajo pred cepljenjem (N=421), je odkrila tri podskupine; najbolj odklonilno so zaznamovali lastno raziskovanje, zarotniška prepričanja in nezaupanje v zdravstvo.

Lamot, M. & Kirbiš, A. (2024). Understanding vaccine hesitancy: A comparison of sociodemographic and socioeconomic predictors with health literacy dimensions. Vaccines.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=3.360) so nižja starost, nižja izobrazba in večja ekonomska prikrajšanost vsaka zase napovedovale več oklevanja pred cepljenjem.

Lamot, M., Kerman, K., & Kirbiš, A. (2022). Distrustful, dissatisfied, and conspiratorial: A latent profile analysis of COVID-19 vaccination rejection. International Journal of Environmental Research and Public Health.

Ključna ugotovitev: Podatki Evropske družboslovne raziskave (N=1.252) kažejo, da je kombinacija nezaupanja, nezadovoljstva in zarotniških prepričanj opredeljevala profil z največjo verjetnostjo zavrnitve cepljenja.

Kirbiš, A. (2023). The impact of socioeconomic status, perceived threat and healthism on vaccine hesitancy. Sustainability.

Ključna ugotovitev: V Sloveniji (N=661) sta bila manjša zaznana ogroženost zaradi bolezni, preprečljivih s cepljenjem, in nezaupanje v zdravstvo najmočnejša napovednika oklevanja pred cepljenjem, skladno z razlago healthisma.

Lamot, M., & Kirbiš, A. (2022). Oklevanje pred cepljenjem, zaupanje v zdravstveni sistem, percepcija nalezljivih bolezni in odločanje za cepljenje proti covidu-19: pojasnjevalna vloga zaupanja Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje = General vaccine hesitancy, trust in the healthcare system, perception of infectious diseases and Covid-19 vaccination intention: the explanatory role of trust in the National Institute of Public Health. V Javno zdravje in COVID-19 2022 (pp. 55–63). Nacionalni inštitut za javno zdravje. ISBN 978-961-6945-79-0.

Poudarek: Oklevanje pred cepljenjem, zaupanje v zdravstvo, zaznavanje bolezni in zaupanje v Nacionalni inštitut za javno zdravje.