Živali, prehrana in družbena hierarhija
Tema združuje raziskave prehrane, živali in neenakosti v okviru okoljske sociologije, politične sociologije in veganske sociologije.
Objavljene raziskave obravnavajo uživanje in zmanjševanje uživanja mesa v Sloveniji, trajnostne prehranske vzorce, podnebno in zdravstveno pismenost ter uživanje sadja in zelenjave. Novejši rokopisi in konferenčni prispevki področje razširjajo na specizem, socialno dominantnost, seksizem, protiveganska stališča in politično oblikovanje vsakdanje potrošnje.
Delo skupaj proučuje, kako družbeni položaj, politična ideologija, okoljska stališča in prepričanja o hierarhiji oblikujejo prehrano, stališča do živali ter odzive na vegetarijanske in veganske manjšine.
Izbrano delo
Publikacije, rokopisi in predstavitev
Branilović, S., & Kirbiš, A. (2026). Political ideology and meat consumption: Environmental attitudes and the structural importance of livestock production. Rokopis v recenziji.
Poudarek: Politična ideologija, okoljska stališča, uživanje mesa, nativizem, živinoreja in meddržavno raziskovanje.
Kirbiš, A. (2026). More than a preference for hierarchy: Speciesism uniquely predicts attitudes toward vegetarians and vegans. Rokopis v recenziji.
Poudarek: Specizem, socialna dominantnost, seksizem, stališča do vegetarijancev in veganov ter predsodki do živali in ljudi.
Kirbiš, A. (2026). Interlocking oppressions: How speciesism, sexism and social dominance travel together in a Central European sample. Prispevek predstavljen na Internationalising Vegan Sociology, International Association of Vegan Sociologists, na spletu, 3.–4. oktober 2026.
Poudarek: Specizem, seksizem, socialna dominantnost, veganska sociologija, protiveganska stališča in ugotovitve iz Srednje Evrope.
Kirbiš, A., & Branilović, S. (2025). Education and meat consumption and reduction: The mediating role of climate literacy. Foods, 14(19), 3333.
Ključna ugotovitev: Med prebivalci Slovenije, starimi 14–88 let (N=2.990), so podnebna stališča in pismenost posredovali povezavo višje izobrazbe z manjšo porabo mesa in večjo pripravljenostjo za njeno zmanjšanje.
doi.org/10.3390/foods14193333Kirbiš, A., Korže, V., & Lubej, M. (2024). Predictors of meat reduction: The case of Slovenia. Foods, 13(15), 2346.
Ključna ugotovitev: V slovenski anketi je bila starost edini značilni napovednik namere in vedenja pri zmanjševanju uživanja mesa; osebe srednjih in starejših let so meso pogosteje zmanjšale kot mlajše.
doi.org/10.3390/foods13152346Kirbiš, A., Lamot, M., & Javornik, M. (2021). The role of education in sustainable dietary patterns in Slovenia. Sustainability, 13(23), 13036.
Ključna ugotovitev: V nacionalnem slovenskem vzorcu (N=1.079) je višja izobrazba neodvisno napovedovala manj uživanja mesa, kar kaže izobrazbeni gradient trajnostne prehrane.
doi.org/10.3390/su132313036Kirbiš, A., Branilović, S., & Lubej, M. (2025). Does health literacy mediate sociodemographic and economic inequalities in fruit and vegetable intake? An analysis of Slovenian national HLS19 survey data. Foods, 14(3), 378.
Ključna ugotovitev: Slovenski podatki HLS19 (N=3.360) kažejo, da je zdravstvena pismenost delno posredovala družbenoekonomske neenakosti v uživanju sadja in zelenjave.
doi.org/10.3390/foods14030378